Kompole, 18. oktober 2024 – končno je nastopil petek, dan, ki so ga otroci iz skupine Mavričnih palčkov iz vrtca Kompole nestrpno pričakovali. Joj, kdaj bo že petek? A popojutrišnjem? A jutri? A je že danes? In juhu, končno petek in najbolj pričakovan dogodek leta, Noč bučnih strahcev 2024!
Že kar nekaj let v vrtcu Kompole, za otroke, stare štiri in pet let, vzgojiteljice pripravijo nočitev vrtcu. Kakšna sreča in ponos, ko so otroci že dovolj veliki in pogumni, da lahko prespijo v vrtcu.
Že zjutraj je otroke v vrtcu pričakala tetka jesen, ki jih je popeljala v jesensko pravljico in druženje ob kostanju, petju in zanimivih aktivnostih.
Popoldan pa ura kar ni hotela teči hitreje in težko smo pričakali 18. uro, ko smo se vsi otroci in straši zbrali pred šolo v Kompolah.. Vzgojiteljici Karmen in Ana sta nas pospremili v njihovo jesensko pravljico, na okrašeno dvorišče, kjer so buče in beli strahci nestrpno čakali otroke. Vsak otrok je s pomočjo starša ustvaril svojega bučnega strahca z lučko. Na dvorišču so nato otroci zapeli jesenske pesmice in skupaj zaplesali okoli buče.
Sledilo je hitro slovo od staršev, močan stisk in objem, ter občutek ponosa, da zmorejo ostati sami. Seveda je bilo lažje v družbi prijateljic in prijateljev ter predanih vzgojiteljic.
Imaš pižamo? Pa lučko? In svojo najljubšo ninico? Adijo mami, ati, zjutraj se vidimo!
Ostali so sami in čakala jih je pomembna naloga – najti so morali vse strahce, ki so se skrili v vrtcu? Bomo zmogli sami? Seveda … A kaj ko se je trinjasti, najbolj nagajivi strahec, tako dobro skril, da so ga morali iskati kar zunaj, z lučko. »Mami, a veš, da se nam je skril zunaj, tam, kjer je grozdje, skoraj pri pokopališču. Ampak nas ni bilo nič strah, smo imeli zemljevid in smo ga z lahkoto našli«. Zabava v pižamah, glasba in ples, za konec pravljica in utrujene glavice so brez težav zaspale. Zjutraj pa prebujanje ob svojih prijateljih, na dvorišče je bilo slišati toliko zgodb o tem kako so spali in kaj so sanjali … Pri zajtrku pa smo jih že čakali starši in imeli ušesa samo za njih. Toliko dogodivščin je bilo potrebno podeliti.
Hvala vzgojiteljicama Karmen Žgank in Ani Kupec, ki sta pričarali otrokom to nepozabno dogodivščino. Otroci komaj čakajo naslednje leto, ko bodo še večji in še bolj pogumni. Pridružili se jim bodo »ta mali«, ki bodo postali že dovolj veliki za bučno zabavo, nekateri, ki so bili letos »glavni«, pa bodo takrat že šolarji in se bodo vsako leto z nostalgijo spominjali, kako je bilo tudi njim lepo na noči bučnih strahcev.
Petra Tratnjek