V projekt HRANA NI ZA TJAVENDAN smo se otroci in vzgojiteljice oddelka Oranžni palček vključile že v samem začetku šolskega leta. Vključili smo se predvsem z namenom, da v našem oddelku poskušamo zmanjšati odpadno hrano. Menim, da se še vedno ljudje, tu mislim predvsem odrasle ljudi, premalo zavedamo pomena zmanjševanja zavržene hrane. In tu smo na vrsti mi, odrasli, da našim zanamcem privzgojimo pozitiven odnos do hrane, da jih izobražujemo o odgovornem ravnanju s hrano, da povečamo njihovo zavedanje o odgovornem ravnanju s hrano in predvsem, da zmanjšamo in preprečimo nastajanje zavržene hrane. Zavedati se moramo, da vsa hrana, ki jo zavržemo, zavržemo naš trud, da smo pridelke vzgojili, zavržemo vodo, energijo in naravno bogastvo, ki si ga v današnjem času prevečkrat vzamemo kot samoumevno. Zato, če malo truda vloži čisto vsak posameznik, verjamem, da bomo lahko veliko spremenili na globalni ravni. Vsak majhen korak šteje in vodi k celoti.

 

V vrtcu Lipa Štore obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane.

  1. april 2023 – Z obeležitvijo slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki letos pod okriljem Lidla Slovenija, programa Ekošole ter ostalih partnerjev potekal tretjič zapored, smo v vrtcu Lipa Štore pokazali, da se resno zavedamo in tudi aktivno naslavljamo globalno težavo zavržene hrane.

Slovenski dan brez zavržene hrane je pobuda, s pomočjo katere si poleg širše javnosti tudi izobraževalne ustanove prizadevajo preprečevati nastajanje odpadne in zavržene hrane, spodbujajo ponovno uporabo ostankov hrane in to znanje predajajo svojim učencem. Marsikdo se sploh ne zaveda, kakšne vse so lahko posledice, ko v smeti vrže še užitno živilo, saj ima zavržena hrana negativne družbene, gospodarske in okoljske posledice. V nič gredo vsi viri, ki so bili uporabljeni za njeno pridelavo, vključno z vodo, zemljo, energijo, delom in kapitalom. Zavržena hrana lahko negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano in razpoložljivost hrane ter prispeva k povečanju stroškov hrane. Poleg tega odlaganje zavržene hrane na odlagališčih povzroča emisije toplogrednih plinov, pri čemer je kar 8-10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki se ne zaužije. Zato lahko zmanjšanje količine zavržene hrane prinese večplastne koristi za ljudi in planet – izboljšuje prehransko varnost, obravnava podnebne spremembe, prihrani denar ter zmanjšuje pritiske na tla, vodo, biotsko raznovrstnost in sisteme ravnanja z odpadki.

V vrtcu Lipa smo zato izjemno ponosni, da smo letos pristopili k slovenskemu dnevu brez

zavržene hrane in da lahko to problematiko otrokom predstavimo na njim zanimiv in poučen način. V okviru pobude smo na dan, 24. aprila, v vrtcu izvajali različne aktivnosti, ki so potekale ob tem dnevu.

  1. april je tudi uradno postal slovenski dan brez zavržene hrane

Slovenski dan brez zavržene hrane je leta 2021 potekal prvič, njegovi podporniki (Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM TAM, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupina z Mini tovarno) pa so se povezala v partnersko sodelovanje z misijo, da en dan v letu namenimo ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov. Prav na pobudo partnerjev projekta je Vlada RS na nedavni seji sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga bomo, kot že pretekli dve leti, obeleževali 24. aprila. Na ta dan bodo sedaj vsako leto potekale različne aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane.

 

Evelin Podgoršek, Tanja Verbič Pasarič in Zala Mastnak Jurkošek

                      

 

                                    

 

                 

 

(Skupno 174 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost